Tako močno
bi si želela videti razkoračeni kip na Rodosu.
Verjamem v Sonce. Pa naj se zruši v morje, naj se!
Tako močno
bi si želela potikati se po ulicah Damaska.
Kaldejskega kralja eruiram*. Vrtove visečih vrtnic. Kamne.
Tako močno
bi si želela splezati na Belfordskega leva.
Oprijeti vznesenost. Kip svobode. Ne patriotizma.
Pred hišo
postavim rustikalen kamnit podstavek kipa
za mojega čuvaja — leva,
ali vsaj za to, kar je ostalo
od levov. In vrtnic.
————————————
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Ja, Svit, pravi lev! :)
Ko se želja po potovanjih udejanji v domačem vrtu - kamnu - razmišljam o individualnih pomenih, ki jih dajemo na videz (ali za druge) nepomembnim stvarem ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!