kam naj izlijem težko črnino da se razbarva
v puhasto lahkotnost rahlih gomil
kamor bi položila vence za vse smrti in zmage
ljudje gredo zmeraj mimo
s sencami na ramenih
kam naj zasadim seme ki je ostalo
da ne raste na grobu
ko iz njega utripa le iskanje
velikih travnatih planjav kjer hrzajo neukročeni konji
Irena, tudi jaz ne vem, a verjamem, da obstaja rešitev ...
Malo šale, drugače pa super. :-)
Lepo nedeljo, Stojan
Svet je gluh.
Kdo vpije v puščavi.
Tisočletja molka.
let's do some living
after we die
Hvala, Stojan.
Usode ni, usoda svoja, to si ti (Simon Gregorčič) Je res?
lp
pi
miko, hvala za lep dotik
ko vpijemo molk
ko nas vpije molk
zapuščenim
lp
pi
Igor
veš
Kolikokrat umremo, da spet živimo - v teh telesih. Včasih le umremo in si ne upamo živeti. Mrtvi jezdeci brez nevest.
lp
pi
Hvala, Svit.
Ljudje upognjeni od sebe mantrajo tisto Aškerčevo - Kam bi del ... in ne želijo tujih mejnih kamnov.
lp
pi
Hvala tebi, Cane :)
Najbližje smrti smo na pokopališčih, semena dejanj in besed za umrlimi lahko obrodijo v življenjih tistih, ki se še spominjajo ... čestitke,
lp, Ana
Najlepš hvala, Ana.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!