Zdravo, Svit!

Rekel bom kar, človeku se vse zgodi. Tako se učimo.

Pozabili smo se vsak dan zahvaliti za življenje. To je dobra joga.

Verjamem, da ko sem človek, sem vsak človek in da predniki živijo v nas. Čeprav nisem bil obešen, drugo skoraj vse, se to kar se nekomu zgodi, zgodi nam vsem, ker je izkušnja življenja nekaj splošnega in transcendira posamično izkustvo.

Upam, da sem se prav izrazil. Ti si to povedal bolj preprosto in na lep način. Verjetno imaš v mislih re-inkarnacijo, tega ne vem.

Lp, m

Miko pozdravljen, hvala za dober komentar. Hvala za izrečeno.

bojim se pajkov, ker sem nekoč bila metulj

čudni so ti strahovi in občutki, misel, da si nekoč bil nekdo drug in je v tebi še zmeraj ostanek nekega davnega jaza, ali pa po Jungu - le skupna zavest vsega vtiska slike v resnici osebno nedoživetega

vsekakor zmeraj zanimiva tema 

lp

pi

Ja Irena, kot individualna kaplja se bojim, da se v oceanu "skupne zavesti" utopim.

Hvala za odziv.

Zanimiv pogovor, dobra pesem - morda bi bil njen naslov tudi  Zavest? Pa vejice:

Ne maram kravat in ogrlic,
ker sem bil obešen.
Ne nosim zapestnic,
ker sem bil vklenjen.
Ne skačem na glavo,
ker sem jo razbil.
Straši me višina,
ker sem strmoglavil. (Morda bi na koncu:
Bojim se globine,        Bojim se globine.
ker sem utonil.            Utonil sem.)

Lp, Ana

Zdravo Ana. Naj bo zaključek kot ga predlagaš. Ker povezujem moje sedanje refleksije s preteklimi življenji, sem naslovil z "Nekoč," je pa res da gre v tej inkarnaciji za zavest...Kaj meniš, predlagaš? Morda "nekoč in danes."

Hm, mogoče zoti bolj zato, ker nekoč se zdi bolj stvar preteklosti ... kaj pa če bi bil naslov raje le Danes?

Lp, Ana

Ker v tem življenju skozi določene strahove zaznavam zadržke, ki so se dogajali v  inkarnacijah vzpostavljam nekakšen most med preteklostjo in sedanjostjo.

Morda potem Most?

Lp, Ana

Ja, Ana, naj bo Most. Hvala za zanimanje.

In čestitke k tej pesmi, ki zaobjema prehajanje nazaj in naprej ...

lp, Ana

Hvala za izrečeno, Ana.