Bog je naredil moža.
Potegnil ga je iz blata.
Umil ga je,
postavil pokonci.
Naredil mu je
močne roke,
široka ramena.
Nanje mu je dal bremena,
ženo, otroke, službo.
Žena je videla,
da je dela veliko,
ponudila je pomoč
in mož se je strinjal.
Otroke sta dala v vrtec,
potem pa sta v gonji
za zaslužkom
komaj čakala na tistih
štirinajst dni dopusta,
ko bodo skupaj,
v miru, pojedli zajtrk.
No ja, Dušica, z vsem se strinjam, le prvi dve vrstici ... :-)
sicer pa super.
Lp, Stojan
Hahaha, župnik je tak reko ...
Lp
Ja, župnik, boš rabila še kar nekaj pojasnitev :-)
Živa resnica. (Stojan, ne bomo iskali dlako v jajcu :)).
LpM
Hvala Maki, midva poslušava v cerkvi, a ne?
Moža je potegnil iz blata, ženo pa spravil v blato.
Andreja
Hahaha, Andreja, skoraj tako. Lp
urednica
Poslano:
16. 09. 2021 ob 20:00
Spremenjeno:
16. 09. 2021 ob 20:01
Stvarjenje na sodoben način, čestitke,
(popravila sem ti le "nanje", ki se piše skupaj),
lp, Ana
Hvala, Ana, za Podčrtanko in popravek.
Bodi dobro in zdrava.
Lp, dušica
Ja zanimiva pesem.
Kako je zgledalo prvo bitje, ki je bilo podobno človeku, pa naj si predstavlja vsak po svoje. Saj je v bistvu čisto vseeno. Danes smo, kakršni smo, haha
Všeč mi je izrazoslovje SLO jezika, ki je to dilemo lepo ovilo v srednji spol - "tisto BITJE".
Kako mogočna beseda neopredeljena, pa vendarle živo bije - kot srce ...
Še enkrat: dobra pesem, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dusica
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!