Vsak ki dela s srcem
je umetnik svoje obrti
Nekomu so smeti le smeti
Nekomu pa še kri zgori
in svetlobo meša z odpadki
iz plastičnih lončkov
dela plastično sonce
Ki sije
in vrti okoli sebe
radovedne planete
Nekdo vidi stvari
porcelan in srebro
žvenketajočo nedeljsko strast
nekdo pa človeka za njimi
in čas
ki sreba in grize
rodove
Jutra ki izzvenijo
v visokih petah
pozabe boga
v nekaj poznega
In Adama vidi
kako se reži
iz blata
vsem svojim ponesrečenim
hlebcem
spačkom ljubezni
ki nič ne vedo o zlatu
idolih
velikanih moralke
in vrtnih palčkih v travi
"Nekdo vidi stvari
porcelan in srebro
žvenketajočo nedeljsko strast
nekdo pa človeka za njimi
in čas
ki sreba in grize
rodove"
Nekdo pa vidi kako v vsaki roži sonce cveti.
Ja, Svit, čisto posplošeno, umetnik nekaj "vidi". Drugače smo le obrtniki.
Lp, m
zanimiva pesem, najbolj mi je nenavadna besedna zveza: velikani moralke
Kdor ljubi, ne laže, ne krade, itd. (upam), predvsem pa ljubezen nikogar ne izključuje, medtem, ko moral-ka, postavlja enega nasproti drugemu, samoograjujoče in je lahko skrajno nemoralna, ker ne zmore samokritike..., v svojem očesu bruna ne vidiš..., tako nekako mislim.
Hvala za branje in odziv.
Lp, m
aha, vidim kaj se skriva v tej besedni zvezi, neke vrste navidezna moralnost,
ki pa je znotraj votla,
lp M
ki nič ne vedo o zlatu
idolih
velikanih moralke
in vrtnih palčkih v travi
Miko, meni pa je zanimiva oblika pesmi, začetnice, seveda pa tudi sporočilnost.
Lep dan, Stojan
Stojan, me veseli. Nimam neke teorije, estetike, sem bolj na občutku. Clare et distincto.
V umetnosti, ne smeš biti preveč direkten, preveč oddaljene asociacije pa lahko zabrišejo sporočilnost, kar je lahko tudi namera, da bi dosegel abstrakcijo. Bolj čisto formo.
Lp in hvala za odziv.
m
Me veseli Miko, vsaka takšna informacija je zame dobrodošla, ker se tudi sam rad "igram" s formami, oblikami, estetiko ...
S
Hvala, Mr. Cane in Stojan, še enkrat.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!