LENOBNO
nedeljo razmažem po nebu
gosta svetlo modra
je prva violina
zakrije zvezde luno
razvodeni misli v ograjah
dodam beli puh
z vonjem neulovljivosti
ležem na valove
ki drsijo skozi mene
tja do zlatih žarkov
razplešemo se v tišino
ki ne obstaja
neznane pokrajine
me nahranijo
sem pojoča energija
eksplozija in implozija
črna luknja veselja
nedeljo razmažem po nebu
kot marmelado
tako ... pesem napeljuje na misel, da nam ni treba vsega vedeti, da lahko živimo ... Še veš takih nedelj, ki nam bodo polnile miselne in čustvene rezervoarje s prepotrebnim mirom in preprostostjo. LP
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 01. 09. 2021 ob 20:42
- Prebrano 330 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 72.18
- Število ocen: 3