VRTENJA
te hruške ti zidovi
ti preostanki sanj
ki se krotovičijo po prepišnih hodnikih
ki hodijo med nami
kot sprehajalci ugasnjene luči
ti soji te svetline
te preslikave zmot
v notranjosti lovilca z mantro
ta visoka vsakdanjost
z močjo svete preproščine
o najdražji
o najblažji
te sulice v noči
špičasti podaljški dni
brez očesne dupline
brez njega ki bi čutil
brez njega ki bi nosil
vse te kosti
pokončno
v mlin
na poslednje mletje
*
ta roža ko jo vpijaš
ta utrgana svoboda
ta kos neskončnih oblin
ki se cedi iz mojega pogleda
kot zrelo jabolko
kot ostržkov nos
ta zamah z ramenom
ta kretnja ta način
s katerim me ne objameš
in ne ustaviš zle podobe
ta zlasana odkritost
ki seje in sadi
najin drobižek
najino laneno seme
najine začetke
najin jaz in najin ti
v navlaženi prsti
*
ta vprašanja o sebi
o drobcu o strelu
sredi plešastega uma
ta govor ta glas
ki zaudarja skozi rešetke
ta presekana grla
s pticami ki šivajo
zaplate
ki molijo
s stisnjenimi kljuni
o mojzes
o moj mir
ta skala ki jo vališ
ti piščanci
nikoli zasedeni
nikoli zavaljeni
vse te mrke misli
v tebi in tvojem
zrcalu
*
to mesto ta klet
s katere so skušali
polizati sonce
ta veja
ki s cvetovi
gloda
mojo rano
ta žival
ki s kremplji drži
palico
da je ne pogoltne
ta plitvina
te ose ta krompir
narezan na liste
v gorečih knjigah
ta kultura
to življenje
o vsevedni
o vetrovni
to življenje
ta mlakuža
ki lovi in lovi in lovi
*
ta hiša to stanovanjce
ta dom
razlit čez pečine
to deblo ta štor
te žage
ki odmevajo v širjavi
mrtvih duš
ta kap brez glave
ta glava brez strehe
ki se kotali
iz razprtih nog
ta očetnjava
ta materin jezik
o jezični
o potomci
ki zaprtim očem
lepite tuja očala
ta številka
na mojem gradu
v megli
kako bode
kako bode
*
ti objemi
ta moja moja
to prelivanje
ta mir
ki dehti iz vsakega giba
ta istočasnost
besed in dejanj
ta preproga
ta misel
ki se vzpenja
po obeh
ta nasmeh
ki ga vlagava
kot zelenjavo
kot sobo za okušanje
ta dvojina
kako zadostno
kako toplo
dvojina
ljudje
ko nisi sam
na nobeni strani
*
te črke ti glasovi
to besedovanje
ki odmeva
še potem
ko že zdavnaj
ni več ust
ta jezik ki grabi
grla in spomine
ta šepet
glasnih
na tnalu
s sekiro v medu
z bosimi rokami
na hrbtu
ta hitrost izreke
ta potem
ki se ozira
o gobčni
o besedni
ta zvok
ki ga ne dobiš
nazaj
*
ta moški ta človek
ta prikazen
ki opleta s seboj
kot s hruško
ta ona ta ženska
ki sadi zidove
ti ljudje
ki delijo besede na – pol
ki delijo življenja na – pol
ki delijo telesa na – pol
ki delijo
ki delijo
nas
v svoji temi
ti gospodarji lutk
te marionete
ki goltajo
balone krvi
*
ta čeprav ta seveda
ta kljub vsemu
in vseeno
ta pa vendar
se bo še
vrtelo
V cel krog si se izpela. Vidim ga in tebe v sredini, nitkaš se vanj in vrtiš. Konca ni. Za vse, kar se bo znova in znova vrtelo. Konec je. Naš. Nekje v vrtenju. Zorenju in odpadanju. Le enkrat smo taki kot smo zdaj. Vsi pa se razdelimo.
Draga Vesna, en velik objem ti pošiljam.
pi
Draga Irena, hvala za ta zapis. Res je, vsi se vrtimo in smo tudi sami krog.
Objem tebi, Vesna.
te besede
ti verzi
ta življenja
teh
besed
Čestitke za to pripoved valov, ki oblivajo obale
v nas.
Lp! Jošt Š.
Te besede!
Hvala, Jošt!
Lp.
To korakanje po samoti, bivanju, bližini, po vsem, kar je mogoče srečati in kot oda bobni s svojimi ritmi v notranjosti bralca - čestitke,
lp, Ana
Vesna, to mi je skoraj pobegnilo, čeprav sem bila v zadnjem tednu kar trikrat na forumu. Vesela, da sem pesem ugledala in jo prebrala. Super! Moje čestitke!
Lp, Ivanka
Hvala, Ana in Ivanka!
Lep pozdrav.
Čestitke k izboru Vrtenj za pesem poletja 2021 z utemeljitvijo uredništva:
Vrtenja prinašajo tenkočuten oris conditio humana, so spomin na srečanje nežnega človeškega jedra z včasih nasilnimi zakoni sveta. To razmerje se zrcali v številnih metaforah in parih podob: "o najdražji / o najblažji / te sulice v noči". Tematizirano je skoraj vse, kar določa in oblikuje naše eksistence. Svoboda, napor, dvom, ovire, slutnja konca, upanje, zmage in izgube, upori in sprijaznjenosti. In, nenazadnje, jezik. Črke. (Morda tisto ključno, kar povezuje mikro in makro "življenja"?) Odličnost cikla je v tem, kako vse našteto prevede v pesniško govorico; v trk podob, ki s parabolično naracijo odpira in zapira poglavja, osrednja zgodba pa teče dalje. Vsak del cikla je napisan zaokroženo in z občutkom za tematiko, ki jo obravnava. V globino prodira z zelo elementarno snovjo, npr.: objem, mir, beseda, preproga, misel, nasmeh, zelenjava, soba, dvojina. V predzadnji pesmi iz cikla pa beremo izvirno analizo nasilja in manipulacije (aluzije, ki prepleta osebno s političnim), ki "gospodarje lutk" ne povezuje s konkretnimi osebami in kolektivi, ampak -- bolj biblično, pa vseeno sodobno -- z moškim in žensko, ki besede, telesa in življenja delita na pol.V vseh instancah pa je vrtenje sinonim za minevanje, večno ponavljanje in vračanje, neskončno hojo po vrvi.Vrtenje, ki ni odvisno od naše volje, tudi od volje modrecev in znanstvenikov ne. (Luka B)
Hvala za izbor in zelo poglobljeno utemeljitev! Koliko vsega je v pesmi! Le zakaj ne bi pesnili...
V enem dihu, da se človeku kar zvrti. Bravo! Čestitke!
Lp, m
Vesna, še enkrat čestitke! Ta pesem si zasluži.
Lp, Ivanka
Čestitke <3>
in se vidimo, upam, na gradu
lp
Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vesna Šare
- 31. 08. 2021 ob 20:11
- Prebrano 1291 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 184.81
- Število ocen: 7