Enkrat se je le treba
zgubati v jesen,
z esenco dozorelega zaužiti
vse sladko in vse grenko,
preskočiti ali raje prestopinčiti
še eno kamenstopnico,
še vedno biti pot in potovanje ...
in ne imeti želje po hitrosti biti
čimprej na vrhu,
kajti ciljne črte ne izbriše nihče,
prestopimo jo v trenutku
kot nam je odmerjeno
(že pred našim prapokom).
še vedno biti pot in potovanje ...
Svit, Damjana ... hvala za branje : )
Lp, Marko
Zrela spoznanja o poti, ki ji rečemo življenje, ujeta v pesem ... čestitke,
lp, Ana
Hvala, draga Ana : )
Tole se mi je zapisalo po nekaj desetletjih ;-)
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Marko Skok - Mezopotamsky
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!