dejanski
Dejan spi
nazaj
v vse
iz Nastje ga je kriknila
žerjavica
kdo je kdo
kje je kaj
Ireni je lunje zamrl glas
ker sliši
hčer
kako vpije tulipan
kako
se
dere smrt in vreme
premalo
ji je
kri je v
tvojem
gobcu Stojan
Evin rotvajler je zavohal švic dojenčka
nikoli sploh nisi maral
mačk
ali ognja
Igor je prinesel s sabo švicarski
nož
najprej si ji postrigel nohte na nogah
potem
pa
razparal
želodec
Dejan
dejanski
pa je spal
do
krika
brez potomca
si
s sinom
šel nazaj čez cesto
domov
Eva vama je pripravila
obrok
psov
z Igorjem sta se stepla za kost
na parketu
kdo bo napisal
lepšo
preden Ireni zmanjka ustnic za rože
preden Nastje ne zbudi budilka
sta si izdelala
alibi
porno igralca
družine
odnosi
umor
za vsake od Ev
obstaja ime
za vsakega Dejana
žge prepozno
čisto preproste stvari se končajo prav tako kot nesmrtne
saj vsaka
mladost
se zaključi
nasilno
enkrat kot smeh
drugič kot kletka
ti veš
Stojan
ti veš
ko v zaporu pišeš pisma Ireni
se delaš
kot tiger ki ni navajen zehati
imel sem srce in meso
dokler
si vse lahko izmislim
Nastja
spi
brez teh sanj
Uh! Saj to ni zadnja iz ciklusa, ne?
Tukaj malo daljša utemeljitev cikla in prej podčrtane pesmi Malnurišantov.
Zaradi pojavljanja istih junakov, ki skozi svoje pesmi gradijo svoje (patološke) osebnosti imamo občutek, da smo se znašli vsaj v mestu Gogi, če ne že direktno v Freudovih psihoanalizah. Če gre za eno osebo, ki razrešuje lastne komplekse s samim seboj, ali več, sploh ni bistveno - pred nami so liki, ki slikajo nas kot ljudi, z vsemi podtalnostmi, ki jih sicer potiskamo pod površje zavednega.
Ponavljanje motivov skozi pesmi zagotavlja nek zaokrožen svet, ki sicer nima logičnega smisla, ima pa smisel čustev - od jeze, pohote, žalosti - ki so še toliko močneje razvidni zaradi samega ritma pesmi, nelogičnih preskokov in vulgarizmov (ki služijo prikazu totalne nebrzdanosti).
Cikel se torej nikakor ne ukvarja z dejani, irenami, stojani, nastjami, evami, temveč z deli osebnosti, ki jih nosi vsak posameznik - v kolikšni meri in izraznosti, je vsekakor odprto vprašanje - s pretiravanji, ki jih cikel vseskozi drži na kar visokem nivoju, pa obdrži tudi pravo mero šoka (ki naj bi vodilo do katarze) z vsako novo vrstico.
Čestitke,
H
Malnurišanti so res zanimiva zadeva, vedno jih preberem, ampak ob njih omenjati katarzo...uf, temu pa lahko preprosto rečem pretiravanje, moje skromno mnenje:)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!