Zapiha sever med pregreta polja,
razpeni morje, ki pod klifi rjove,
upogne se poletja dobra volja
in črički skrijejo se v temne rove.
Odpada listje, z njim steze postelje,
diši po zrelosti, po prvi slani,
ob reki mlin prepoln, kot ura melje,
spet je, kot bo, kot je bilo že lani.
Iz drobne noge zrasla je velika,
iz skokov se je splazilo v drsenje,
vse bolj kali se na gladini slika,
megle se dvigajo v oči, v jesenje.
Podpiraš me, morda te jaz podpiram,
ko se norčavo smejeva oviram.
... in ogenj nas bo grel!
Veličastna!!
Lp, Drago
Irena, neverjetna si s temi svojimi soneti! Lahko bi ti rekli Sonetnica.
Mirjam
počasi počasi plujemo v jesenje:)
... iz skokov se je splazilo v drsenje..., ja, tudi ta jesen se bliža, sklanjamo se k zemlji.
Jesen zmeraj postavlja vprašanja, kaj ostane, kam bežijo misli..., spet je, kot bo, kot je bilo že lani. Zelo lepo.
Pozdrav od m.
Ne samo po pečenem kestenu, dišalo bo (kot sedaj) po dobrih sonetih.
LpM
Svit
Drago
Mirjam
Damjana
miko
Maki
Stojan
in mnogi skriti ;)
od srca havala za toplino <3>
pi
Jesen, ki vedno zadiši po zavedanju minevanja, se bliža. A ko imamo drug drugega, nas ni strah ...
Super sonet, še en ...
Lp
Najlepša hvala Lidija.
Ko imamo en drugega, se eni kaj naučimo :)
Lp
pi
Jaaa, spet odlično! In resnično, posvojeno.
LP, mcv
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!