intarzije
to noč sem shranil takšno
kot sem jo sanjal prejšnji dan:
za spomin v katerem me boš nekoč pogrešala
in ti si v to noč šepetala vse
kakor na predpremieri moje smrti
le moje telo še ni popilo hladne zemlje
neizrečenemu pa sva vedno dovolila da odteče
zato veliko mojih besed sameva med platnicami
kjer čakajo naslov
namesto tvojih dlani
katerim sem jih zapustil
samo to noč si vse to vedela
ker sem te prosil naj ne bom zapuščina solz
ki se morajo neme posušiti
nad izhodom potrebujem le rožo
s koreninami proti moji tišini
da izvem za sončen dan nad tabo
ko jo zaliješ
Tako nežna, polna čustev izpeta pesem, poet Jošt! Lepo se je potopiti v mehkobo tvojih besed, kot v prijetni spokoj svežega jutra ... Hvala ti!
Naj ti vedri lica sončna nedelja,
Sašo
Topla i nežna, pesma se kao intarzija meko, a trajno utiskuje u misli i osećanja čitaoca... Njena blagost osvežava i ispunjava. :)
lp, Jagoda
Globoka, nikoli dokončno spisana ...
Lp, Stojan
Jošt, vtisno prepričljive intarzije deliš z bralci; izbranost besed je zaposlila tudi moje misli;)))
Z lepimi pozdravi,
Breda
Sašo, Jagoda, Stojan, Breda, prisrčna hvala za vaše odmeve teh verzov!
Lp!
Jošt Š.
Všeč mi je način, kako se lotevaš (še vedno tabuizirane) teme smrti - čestitke,
lp, Ana
Malce žalobna, a lepa!
LP, mcv
Ana, hvala!
Lp! Jošt Š.
--------
Modricvet, hvala! Tudi žalost je del mozaične slike našega življenja.
Lp! Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 22. 08. 2021 ob 02:05
- Prebrano 716 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 315.93
- Število ocen: 12