Lepo si opisal krogotok življenja. Drevo nikoli zares ne umre in tudi človek se nadaljuje v potomcih, mislih in dejanjih.

In vse je v vsem. Nobena stvar nima ločene, neodvisne eksistence.

Ko se bomo tega zavedali, bomo resnični ekologi.

Lp, m

Miko, a veš, kaj mi je zanimivo, ko pišemo kakšno temo, ki se tiče vseh nas, zapis ostaja neopažen, znamo pa negodovati nad sistemom in situacijami, ko pa pišemo neke novitete, smo zanimivi.

Pred nekaj dnevi sem objavil zapis z naslovom "otroci in vzgojitelji", pa je ostal neopažen, morda zaradi dolžine, morda...

Ob takšnih trenutkih se resnično vprašam, kaj je narobe s svetom, morda tudi, kaj je narobe z mano, da tako razmišljam. 

Hvaležen sem ti za lep komentar in ker čutim, pravzaprav sem prepričan, da si ti svetla izjema. 

Vse lepo ti želim, 

Stojan 

Hvala, Stojan, ti kar piši in išči nove teme. 

Poglabljamo svoje razumevanje, včasih se posreči, včasih kaj ostane votlo. 

Rilke v pismih mlademu pesniku pravi, piši, če ne moreš brez pisanja, drugih kriterijev niti ni iskal.

Lp

Stojan, teme so vsekakor zanimive, morda je način ubesedenja še nekoliko nedodelan: veliko ponavljanja, tudi pretiravanj in manjšalnic (pesem zgublja na sporočilnosti). Dolge pesmi je običajno dobro prespati, se vrniti k njim, ko jih že lahko bereš kritično (kot bi jih napisal kdo drug) in jih izpiliti. Seveda jih še piši, saj le s pisanjem in tuhtanjem in pisanjem ... lahko dobimo občutek za pravo mero ...

Lp, Ana

Ana, hvala, a saj veš, če ti nihče ne pove, svetuje, pišeš po svojih najboljših zmožnostih in te seveda kdaj tudi jezi, ker lepe, čustvene, aktualne teme niso "opažene". Vsi smo "različnih branž", skupno pa nam je to, da radi pišemo.

Jaz osebno pogrešam več komentarjev vas urednikov, ki vsekakor obvladate, mi pa se pač "mučimo", kot vemo in znamo. Veliko težo pa ima tudi kilometrina.

Se pa tudi zavedam, da nas je veliko in da za vse pač ni časa.

Kakorkoli, mi (jaz) se ne damo (dam) :-)

Lepo bodi in seveda ti bom hvaležen za vsak nasvet.

Stojan