Zjutraj rano vklopim avtopilota,

po znanih poteh, po natančno določenih

časovnih premicah vozim do plota,

če se dotaknem stene ali bog ne daj

- drugega pilota- se za trenutek spomnim

ob toplem dotiku, toploti ali  očeh,

ki so prav tako izklopile avtopilota,

čutim rdečo jezo ali zaljubljeno rdečico,

voham neskončni strah ali nagnita zobovja

ali izpuhe drobovja.

Zato zmeraj bolj redko,

izklopim avtopilota.

Začeti znova? Po neznanih poteh?

Brez avtopilota?

lin