Tudi ti lepo pozdravljen,

Če te zanima, kod hodim. Naj ti povem. Tu sem.

Če te kdaj naplavi v pusto deželo, ne verjemi rečenicam,

samo zato jih govorijo, da bi te splašili.

Hrumelo je, ko se je valil krš. Strašno! Strašno je bobnelo,

niti zamisliti si ne upaš!

Ko zdaj prečim usad, se bodrim in štejem:

naj se ne raztrga, naj še ne popusti. Naj zdrži. Minuto, minutko!

Zasopla, z razbitim srcem in širokim nasmehom se znajdem na drugi strani;

da, vrnem se še. Vrnem se — z barko.

                                                              Zarja

Mirjam Dular