Kapadokija 

ni moja dežela, pa četudi so tam blizu 

nastala mesta in oltarji;

skozi dimnik v hišo,

kot v steklenico, kot palček v prazen vodnjak,

da se dolgo sušijo volnene nogavice,

da ovca že zdavnaj popusti, volno dá, v Kapadokiji

sneg skopni trdno, raz ne skrije,

vmesi se v ognjeniške izbruhe.

Za ožgane, cikaste katakombe nalega. 

Danes z Rimljani, jutri proti njim.

Mirjam Dular