Kapadokija
ni moja dežela, pa četudi so tam blizu
nastala mesta in oltarji;
skozi dimnik v hišo,
kot v steklenico, kot palček v prazen vodnjak,
da se dolgo sušijo volnene nogavice,
da ovca že zdavnaj popusti, volno dá, v Kapadokiji
sneg skopni trdno, raz ne skrije,
vmesi se v ognjeniške izbruhe.
Za ožgane, cikaste katakombe nalega.
Danes z Rimljani, jutri proti njim.
Poslano:
10. 08. 2021 ob 11:02
Spremenjeno:
11. 08. 2021 ob 09:36
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Pesem, po kateri se vržeš v raziskovanje Kapadokije in spoznaš, da je vse res ;) - čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!