Postaja
Postaja
nima rok za objeme
Šel si
da se nalezeš vročice
tistih ki potujejo
Na uradu za najdene
predmete
najdeš upepeljena čustva
Spodaj pa reveža
ki spi na stranišču
Zdaj vohuni za vsakogar
za vsakim
in piše zgodbo o lakoti
o mrazu
in paraplegiku
pod katerim se nabira
luža urina in paranoje
Ne moreš mu dati miloščine
in oditi
klicati moraš in moledovati
opustiti potovanje
upanje
da boš kdaj zapustil Postajo
kjer si našel
česar morda nisi iskal
svojo klop
peščico golobov
in sebe
To spaja postaja: "da se nalezeš vročice... Na uradu za najdene
predmete"
Čestitke
miko, v življenjih je toliko žalosti, nelogičnih situacij, a mi, vse prevečkrat "slepi".
Imamo le dve možnosti: preletimo vrstice in pozabimo, ali pa se kljub vsemu vsaj malo zamislimo ...
Hvala za krasen zapis.
Stojan
Hvala, Stojan, vse rečeno, videno in doživeto.
V resnici je slepota beda našega izobilja..., odebelil se je Jakob in zapustil božje poti...
Hvala za lep komentar.
Lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 08. 08. 2021 ob 22:42
- Prebrano 414 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 253.62
- Število ocen: 9