Odšla je, neznano kam, v čevljih vsakdana

Zdaj je vse končno, števno in po meri

Srček je v omaki, polovice zevajo votlost

Puščava raste in vsakdo rešuje 

lonček s svojo najljubšo cvetico

Speak for yourself dude, je rekla

in se pomaknila klin višje na lestvici

Na vrhu vertikale ni ničesar 

govorijo rajajoči, vrana je eksplodirala

Eksplozija ljubezni ni praksa razuma

Česa se hočeš nasititi, naj termodinamika

odkrije fluorescentno žalost

spregleda s prebujenim očesom svečenice

Odšla je, neznano kam, izginila kot alkemija

ali pa se je le ohladila, kot topla sredica kruha

zadišala enkrat v življenju, 

zasijala v pokrajino dneva in šla

v prid velike brezbrižne noči

miko