Preluknjana noč

se raztegne v čakanje.

Tisto brez konca,

na robu resničnosti.

Zabubim se med valove

raztrganih misli.

Lovim ravnotežje

na vrvi pričakovanja.

Potem...

tvoj radoveden pogled

in že čepiva med avtomobilčki.

Odločno stopicaš po neravnih kamnih.

Za vogalom me primeš,

Tvoja dlan je potna, vroča.

Ujameš se v naročje

in guncava dneve,

ki jih ni bilo.

Vpijam mehkobo in vonj breskve.

Še nikoli mi galebi niso bili tako ljubi.

Ne vem zate.

Jaz ne mislim na nič.

nada pecavar