Rože mi prinašaš z rokami, s katerimi jih trgaš.

Ko prideš, smrdiš

(po vsakem moškem.

Se najdem v ogledalu

brez vonja po ljubezni?)

Nisi jih vprašal. Vem,

da ti ne bi znale odgovoriti,

če smeš.

Tebi je že lažje skočiti

po deodorant, po mleko za kavo, po šopek

čez bližnjice,

kot zajčku iz grma za tvojimi sencami.

(Če me spomin ne vara,

si mi ti zlomil členek na sredincu,

ko sem se še oprijemala stebrička

med vrati tvojega avtomobila,

kjer med sprednjimi sedeži in

zadnjo klopjo, po sredini nekje,

najdeš prostor za komouc voznika

ali sovoznika?)

Tam sva se zagledala,

zvozila sem ogromno karjol,

veliko sena in gnoja.

(Oče je kosil, krave so srale. Nekaj

za iz štale,

nekaj za na kozouc.)

Prišel si, ker prodajamo teleta.

Vsakič

ko greš,

v sredo grede

zapičim ptičje strašilo,

prižgem radio in predstavljam

si,

kako plešeš naprej.

In

nazaj

ne smeva.

(Želim si kupiti

hlačnici na korenček. One

pa začnejo polže metati na cesto.)

afrokinetika