Boginja vode. Iz amfore

Zmagujem,

vodo stoje prekinjam,

rožljam z lončenim železom. 

Pozimi

postane curek stabilna opora,

mešam se;

bradavice mi skozi tanko, mokro 

oprijeto tkanino zarisujejo 

sočnost.

Preživeti, obstajati, prosperirati,

zato volim

in izdihujem.

Samo biti. Stati in čakati.

Da mi za hrbtom

speljejo štiri kovčke, —

vsi hočejo noter,

noter, noter, noter,

v aklimatizirano hotelsko avlo,

kjer se čaka.

Še več bo čakanja:

na ključe,

navodila,

čip.

Jaz čakam nate.

Oprtke mi prineseš,

njim verjamem,

beli gaber ni hmelj,

v amforah

ni piva,

vino so tovorili,

teklo je. Teklo

po mojih belih, belih nogah.



Mirjam Dular

Mirjam Dular

Poslano:
06. 08. 2021 ob 20:43

To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Fotoverz na enem listu 

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 06. 08. 2021 ob 20:41
  • Prebrano 315 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 52.7
  • Število ocen: 2

Zastavica