Z vidika vidikovca
je muljetera večna.
Plaz je ne zasuje in ko se bo
morje razgrnilo,
ko se bodo ceste razpršile,
ali jadrnice razvezale v sidriščih,
bo muljetera vztrajala.
Tudi osli so večni, Noe jih je očuval,
konje pa čuvajo Angleži, za polo.
V sandalih sem tisto vročo romarsko pot
po kamnih, robidi in osatu preudarjala;
psi so lajali, svetopisemski očaki pa so
strmeli v daljave, ljubili morje,
kot ga izkušam sama.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Jah, cane, saj veš: hrepenenje paše v poezijo…
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!