SO DNEVI
ki jih težko nosim,
Upognejo mi ramena.
Temni so,
z rdečkasto obrobo v daljavi.
Glasovi korenin,
ki jih ne razumem,
me obraščajo kot bršljan
in počasi meljejo.
Za mano ostajajo suhe drobtine.
Jeziš se, ker škrtajo pod koraki
in jih pometeš.
Meni je itak vseeno.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 04. 08. 2021 ob 13:42
- Prebrano 364 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 41.9
