TRNULJČICA
Izpira si mednožje.
Izpraska si maternico in zarodke.
A jata roparic
jo kričeče napade vsako noč.
Kljuvajo v že izkljuvano.
Pod narejenim, utrujenim
nasmehom krvavi,
Minejo leta...
ko pod nohti začuti
utripanje srca.
Počasi ga izpije.
Pusti, da ji iz oči
popada steklo
in se izlije žolč.
Z rokami tipa
mehkobo oblakov
in jo pospravi pod kožo.
Zvije se v klobčič.
Mirno spi.
Celo noč.
nada ...
Minejo leta...
Zvije se v klobčič.
Mirno spi.
Celo noč.
včasih je to najbolje.
Lepo bodi in vse dobro, Stojan
Dimenzije te pesmi segajo tako globoko, da pozabimo, da so ta globine v nas.
Čestitke!
Lp!
Jošt Š.
Trnuljčica, ki zdravi trnje z mehkobo, da bi lahko zares (in ne le po čarovniji) zaspala ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 02. 08. 2021 ob 11:43
- Prebrano 474 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 115.92
- Število ocen: 3