v tihi noči zrem v daljavo, kjer dim dviga se nad domačijo
tu spokojno leži mladenič s svojo ljubeznijo
v tihi noči bom zaspala na škrlatno rdečih listih najinih sanj
spletenih iz vejic mogočnih dreves,
kjer iskala sem te
zakaj, v tihi noči spomin na nežna čustva kot vihar pomedel je moje utrujeno srce
sedaj se brezupno krči,
jokajoč udriha po meni,
bije nemir
Sabina, srce je naš največji prijatelj, tudi v #manj lepih trenutkih" nas ne zapusti, le tiho čaka da ga zopet poiščemi in odpremo ...
Lepo bodi, Stojan
Hvala Stojan,
da si prebral in lep komentar. Moje srce je polno optimizma, ne vem kako se mi zmeraj zgodi, da se "pesmi" na koncu "prevrnejo v prepad".
Želim ti lepo poletje. Mi imamo v šoli, kjer delam, počitnice, vzela si bom malo časa zase, preden se ponovno oglasim.
Lp,
Sabina
Sabina, včasih pišemo iz podzavesti in "izdelek" ne odraža ravno našega čustvenega stanja, kar pa je čisto ok, tudi na tak način rastemo in se iz takšne situacije kaj naučimo.
To še zdaleč ni prepad, je le "kakšna stopnička nižje", toda, imamo možnost, da se zopet vzpnemo nazaj in še višje.
Pa tudi ne govori, da se ti to zmeraj zgodi, ker to ni res! Le pogled na situacijo malo spremeni. :-)
Naberi si moči za nove izzive, predvsem pa lep odklop ti želim.
Stojan
Pozdravljen Stojan,
hvala za komentar, veliko sem razmišljala o njem. Pišem tudi bolj otroške"pesmi", eno sem objavila danes.
Lep dan,
Sabina
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: SabinaG
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!