popoldne vzameš iz košare rezino nasmeha
ki si ga nekoč nabrala na vrtu in predelala v med
zraven zajemaš tiste nedoločne besede odvisnosti
ki poskakujejo kot žoga in se jim večinoma izogibaš
kadarkoli se zaigraš med spomine
ob vsem tem poskušaš ostati ponižna
navsezadnje bi lahko bila tudi nevidna
tako pa imaš vsaj glas ki odgovarja
sencam kadar se sonce vzpne čez obzorje
kadar precizno določaš besedo preden jo vržeš kot kost
da nisi popadljiva bi kdaj rada zakričala nisem voda
sem jez ki jo drži
popoldne sem manjša kot sem bila dopoldne
sem jez ki jo drži"
Skoraj sama voda sem, ki jo zadržuje telo.
Čestitke
čestitke tudi z moje strani zelo mi je všeč
lp, M
Biti jez, ki zbira in šele ko je vodovje čezmejno, izreče ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: li
- 25. 07. 2021 ob 07:42
- Prebrano 689 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 137.76