S čim imamo torej opravka?
Z malo drobno pisavo,
s še manjšimi risbicami -
skoraj kot pismenke.
Oo, žgečkljiva puhasta živad,
strašne so vaše bakle.

In nasproti ...?

Nam stoji velik nos,
metaforično sumljiv
in kosmat.
Čovek se je odločil beliti, glejte ga,
po hrastih se je lotil še brez v parku.

(in jaz sem včasih mislil, da je normalen)

Malo prej je bil še v zaporu,
zdaj, zdaj se je murenček sam odklenil,
se naredil, da ga ni oplazila hvala,

in evo ga, že prihaja
kot kakšna nalezljiva bolezen.

Iz reklamnih vrečk stresa ogromne valjarje,
čopiče in štile, stopa na prste, žuga mavrici,

in kot najbolj srečen slikopleslar na svetu
s kotički ustnic vpije:

Glej, glej me križani, kako sem ti podoben
in pustiva zdaj to, da ti služim

v močeradasti pižami.

Srečko Luštrek