na obalo
zraven ostrih čeri
tam kjer plapola zastava mojih nemosti
se je včeraj
nasukala muza
z nežnostjo večletnih čakanj
sem ji pomahala v pozdrav
jo ovila v šepete
ji iz kože izsesala praznino
vtrla dišeči opoj
in jo potopila pod svoje veke
v najmogočnejše valove
Poslano:
20. 07. 2021 ob 23:43
Spremenjeno:
20. 07. 2021 ob 23:47
Za vsemi besedami, ki skoraj niso pomembne, prav z njihovo prelito sredino v interferenci nekega sozvočja,
peno prelevijo.
Močna je kot stena, ki se umakne.
Gre v človeka.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vertigo
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!