v popolni pokritosti svetlobe

odzvanjajo črke v obupnih poizkusih

zlepiti se v neko smiselno obliko

vsaj za silo razumevajočo

sliši se le štetje

neobičajno

nerazumljivo

dvatisočdeset dvatisočdvajset dvatisočenaindvajset

še celicam se komaj ljubi deliti

vibrirajo čas neke miselne mineštre

preslane

odsev notranjosti potiska zunanjost stran

od telesa ki se pači

v zbledelem zastarelem posnetku

barva aure še iz časov

ko je bilo vse črno belo

Stojan Knez