Fantazija, fantazija,

da mi je imeti krila

velika kot čarobna vila.

Rada bi letela okrog sveta

in na vrh gora.

Da mi je leteti do meseca

lepa prilika bi bila.

Da vidim luč sveta.

Hodila bi po mlečni cesti,

pomežiknila bi vsaki zvezdi.

Fantazija, fantazija rada

bi imela krila. Nežna kot

čista svila. Letela bi do

mlečne cesta tam božala

bi zvezde. Govorila jim o

svetu, gorah. O našem

edinstvenem planetu.

Letim, letim gor na mesec.

Res visoko je in tam dol

globoko vse vidi se. Morje,

planine te in dolge reke vse.

In že sem na mlečni cesti.

Tam zaupam najlepši zvezdi.

O, moja zvezda lepa nekoč

poznala sem nekega poeta.

Še danes njegova pesem

mi je sveta. Moja ikona je

in njegove pesmi božajo

mi dušo in srce.

On pa sploh ne ve. Da je

moj navdih a veter tih.

Draga zvezda in nikoli

vedel ne bo. To zapisano

je v nebo.

Fantazija, fantazija.

Da mi je imeti krila nežna

kot čista svila. Da zaupam

zvezdi tam gor visoko

na mlečni cesti. 

Blanka Drnovšek