Rad bi videl veliko gobo in občutil njeno toploto.
Dvoboj duhov na vročem bojišču. Ukazujem ti, naj ne ostane ničesar.
Rad bi videl veliko gobo in občutil njeno toploto. Soparna nevihta naj nas očisti grehov.
Rad bi videl veliko gobo in občutil njeno toploto. Ukazujem ti, naj ne ostane ničesar. Če ne morem vladati, naj ne vlada nihče. To je zakon narave. En in edini.
Rad bi videl veliko gobo in občutil njeno toploto. Vedno so se nam tresle roke. Mislili smo, da je to le temen sen. Temen sen. A on ukazuje.
Velika goba na pustem polju.
Vroče bojišče na peščeni fronti.
Soparna nevihta.
Zakon narave.
Temen sen.
Nikar …
Nikar …
Nikar …
…
Uspelo jim je izbrisati obzorje. Ostal nam je le stekleni prah.
Doslej smo se malo naučili, Narava perfektno obvlada bivanje z nasprotji. Mi pa vsak izumljen dosežek takoj namenimo vojski, ki nenehno skrbi nad tem, da bi bili kos sovražniku, ne da bi že do-končno ugotovili, da smo sebi sovrag in vojak, da je nemiru le mir kos....
Hvala za komentar, Svit. :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dominik Lenarčič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!