Na luskah tli
odlesk neba,
z oči žari
odjek gorja.

V kačjih roženicah
sluz,
v sluzkih perutnicah
gnus.

Katran topi,
cedi se z ust,
škropi, sluzi
ji čez čeljust.

Scepljen jezik v sikih
migeta,
poten gobec v krikih
drgeta.

Na krempljih se
drži meso,
iz ust ji vre
sopuh s krvjo.

Lakota in glad
jo stiskata čez trup,
suša ji čez vrat
napenja mreno gub.

Dajmo, prišla nam je v goste,
prinesite, naj se najé!

Mrož