Okostje še pred posvetovanjem
z možgani
ne želi več dotika mišic
tkiva ki ga ovira
hoče zapustiti to
kar je nekoč
bila celota
razum pokašljuje v edini nameri
pridobiti čas
rešiti izgubljeno
le za pest velika zgubanost
vztraja v prsih
pridušene zmedenosti
sprožene variacije
oči ležejo k počitku
ušesa zaprejo pregrade
udje se povlečejo v zgodovino
ustvarjene mojstrovine
katera je s časom izgubila
dostojanstvo zavedanja
Zaključek kot se šika.
Lp
Hvala dusica, lepo nedeljo ti želim,
Stojan
Stojan, lepo si to spisal.
lp, m
Hvala miko, me veseli, da ti je všeč.
Bodi pozdravljen,
Stojan
Stojane, krasan zaključak. Morala sam si pomoći s prevoditeljem da te bolje razumijem.
Lp, Katica
Uh!, Stojan, tukaj bi rabil dobrega hirurga - imel bi veliko dela. Naj še malo zakompliciram: jaz bi tole opisal kot "začetek konca", ali še boljše "začetek novega početka!"
LpM
Katica, morda je res malo težje razumljivo, a tudi trenutne razmere so skrajno nerazumljive, mi pa vse bolj postajamo roboti...
Ampak vseeno, življenje je lepo, tudi zaradi takšnih ljudi, kot si ti.
LP iz deževnega Velenja.
Stojan
Poslano:
12. 07. 2021 ob 09:39
Spremenjeno:
12. 07. 2021 ob 09:40
Maki, sploh nisi zakompliciral, točno tako je tudi mišljeno.
A verjamem, da se bo spremenilo, drugače "se vidimo" šele čez nekaj tisoč let.
LP, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!