
Okostje še pred posvetovanjem
z možgani
ne želi več dotika mišic
tkiva ki ga ovira
hoče zapustiti to
kar je nekoč
bila celota
razum pokašljuje v edini nameri
pridobiti čas
rešiti izgubljeno
le za pest velika zgubanost
vztraja v prsih
pridušene zmedenosti
sprožene variacije
oči ležejo k počitku
ušesa zaprejo pregrade
udje se povlečejo v zgodovino
ustvarjene mojstrovine
katera je s časom izgubila
dostojanstvo zavedanja
Hvala dusica, lepo nedeljo ti želim,
Stojan
Hvala miko, me veseli, da ti je všeč.
Bodi pozdravljen,
Stojan
Stojane, krasan zaključak. Morala sam si pomoći s prevoditeljem da te bolje razumijem.
Lp, Katica
Uh!, Stojan, tukaj bi rabil dobrega hirurga - imel bi veliko dela. Naj še malo zakompliciram: jaz bi tole opisal kot "začetek konca", ali še boljše "začetek novega početka!"
LpM
Katica, morda je res malo težje razumljivo, a tudi trenutne razmere so skrajno nerazumljive, mi pa vse bolj postajamo roboti...
Ampak vseeno, življenje je lepo, tudi zaradi takšnih ljudi, kot si ti.
LP iz deževnega Velenja.
Stojan
Maki, sploh nisi zakompliciral, točno tako je tudi mišljeno.
A verjamem, da se bo spremenilo, drugače "se vidimo" šele čez nekaj tisoč let.
LP, Stojan
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!