Quo Vadis ...
Videl sem njene sledi peljale so tja v neskončnost Za njo sem stekel po teh sledeh ki so se izgubljale kot kaplje vode na peščenih poteh. V daljavi njen nasmeh žari kot neugasljivi plamen in pogled njen leden, brutalen Pogled sem odvrnil nad reko gorja Na mostu je manjkal kamen kamen za katerega sem se oprijemal da nisem potonil Tekal sem in padal psoval sem in preklinjal Usoda moja, nesrečna saj ne moreš biti večna Gledal sem v daljavo kjer je kot dogorevajoča sveča izginjala - nedosegljiva - moja sreča
Za njo sem stekel po teh sledeh ki so se izgubljale kot kaplje vode na peščenih poteh. Drago, super
Hvala, Stojan, tudi tvoje pesmi so SUPER!
Lp, Drago
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: DragoM
- 03. 07. 2021 ob 21:18
- Prebrano 457 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 112.84