NEKOČ ČLOVEK
moje
tvoje
že dolgo to ni več mit
vsak skrbi le za svojo rit
življenjsko pomembna ni naroda saga
ampak ena in trenutna zmaga
naj le danes doživljamo blagostanja
jutri ne zanimajo nas ostala sranja
grabežljivost opravičljiva polnih ust
morala kot da šla je na dopust
vsakdo dokaze že potvarja
nihče za nič več ne odgovarja
požvižgamo na vse se roke
držimo fige ko sežemo si v roke
sprejemamo zakone hitro izbrane
na koncu čudne le bolane
ljudje živijo čudno zmedno
zakon daje jim življenje bedno
če želiš da blagostanje tvoje je poraba
preprost delovati moraš kot baraba
pozabiti vsako delovanje
poslati vrednote na neskončne sanje
človek
nekoč si trdno stal
le kaj
le kaj danes si postal
Ja, za marsikoga se lahko vprašamo, če je to še vedno človek.
Temu se reče: družbeno angažirana poezija. Bravo dečko!
LpM
Hvala ti za komentar, Maki, saj veš, včasih je potrebno "odpreti ventile".
Lep dan, Stojan
dobro si odprl ventile Stojan:)
Damjana, že počasi zapiram :-)
Lepo bodi, Stojan
Stojan, ni med cvetjem ni pravice. Super!
Lp, Katica
Katica hvala za dotik.
Lep večer, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
- 01. 07. 2021 ob 14:51
- Prebrano 385 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 97.9
- Število ocen: 5