BOR
Močno, ponosno telo,
stoji na obali in zre v nebo,
steguje se kvišku,
čeprav ga veter že vsa leta k tlom tišči,
vendar ne obupa,
saj vsak, ki povezan je z morjem,
je trdoživ.
Glava ogromna,
mu na trupu sedi,
je skuštrana in zelena
nam senco deli.
Brez tega orjaka,
Jadrana pač ni,
skozi stoletja
ob morju že ždi.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: darjapeterin
- 01. 07. 2021 ob 12:16
- Prebrano 304 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 40.8
