
Da bi se odpočil, se na srečo vrteč, vsak dan znajdem v temi, s prevezo čez oči in usta, molče sanjam nov vzhod.
In vedno pride in vedno upamo, da za večno, čeprav vemo, da ni nič večno...
pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!

Napisal/a: nada pecavar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!