ZAHOD (peterostišje)
Misel.
Dve prevezi.
Čez oči in usta.
Ni dovolj. V celoti mora
v temo.
Da bi se odpočil, se na srečo vrteč, vsak dan znajdem v temi, s prevezo čez oči in usta, molče sanjam nov vzhod.
In vedno pride in vedno upamo, da za večno, čeprav vemo, da ni nič večno...
pozdrave Nada
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: nada pecavar
- 01. 07. 2021 ob 08:57
- Prebrano 275 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 66.84
- Število ocen: 3