In prišli so galebi.
Zdaj vse še bolj diši
mi po tebi.
Ostal je spomin na
poletje.
Ko se je iz vsake sončne
terase slišalo petje.
Za naju bil je dovolj
samo en pogled.
Ko dal si mi rdeč cvet.
Gorelo nebo je od
poletne vročine.
Gorele tvoje oči od
topline. Dal si mi rdeč
cvet. Samo najin bil je
ves svet.
Gori nebo od vročine.
Gorela najina srca od
nežnih dotikov polnih
topline. Žarele so tvoje
oči. A rdeč cvet mi še
zdaj po tebi diši.
Rdeč cvet. Ob sončni
terasi galeb.
Lep si lep moj cvet.
Zrastel u črno, beli svet.
Ko za naju bil je dovolj
samo en čaroben pogled.
Lep spomin mi zdaj
poje galeb. In kaj je
ta svet...
Gorelo nebo, gorela srca... rdeč cvet, svet, galeb, črno - pač, življenje!
LpM
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Blanka Drnovšek
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!