Luna z neba me je

ogovorila iz sanj

prebudila. Vpraša me

luna. Kako kaj živite

moji sosedi. Ali u sreči

ali u zmedi.

Kaj me sprašuješ ti

luna, rečem na ves

glas.

Ko pa sama ti vidiš

prav u vsako vas.

Sama vidiš kako je

pri nas.

Luna vztraja mi

pomežikne z vprašanji

veselo nagaja.

Kako ste moji sosedi.

Mogoče u sreči ali u

zmedi. Povej mi

pošteno, odgovori iskreno.

Veš luna prezlata.

Zdaj človek ne pozna

več niti svojega brata.

Zazrem se v nebo.

Povem ti pošteno in

seveda iskreno.

Luna.

Tu dol pri nas bolj

malo se sliši iskren glas.

Bolj malo se vidi iskren

obraz.

Pa vendar življenje na

zemlji je lepo.

Vsako življenje je

sveto. Veš luna. Na

zemlji trenutki so

srečni. A trenutki

ljubezni ostanejo

večni. 

Blanka Drnovšek