Spominjaj me na jutro
Tistega deževnega jutra
so ptiči poselili trto
in se skrivali pod listi
kot bi prhutali grozdi
Morje je bučalo
in se penilo
že v brezvetrju
Straže borov
so molčale v rosi
Je bila misel
Čuk je spal nekje
vso noč je klical ljubico
So stvari kot on
hrepenele ena po drugi
Ali so le daljave klicale
čas v vse smeri
da je od lakote
bežal v globino
med ogradami
iz mokrih kamnov
za vrtovi
kjer je dež šumel
resnobno
radostno
Dobra. Dobri spomini.
LpM
veliko vlage, ki spominja na žalost, je v tej radosti, a zato je mehka kot mahovnata postelja
lp
pi
Ali so le daljave klicale
čas v vse smeri
miko, zame sta ti dve vrstici tako čustveno globoki; ko si želimo, da bi v takšnih trenutkih lahko upravljali s časom.
Bodi pozdravljen, Stojan
Draga Irena, mogoče pa še dež prikličem...
lp, m
Hrepenenje, ki prežema pesem, se zbudi tudi v bralcu ... čestitke,
lp, Ana
Draga Ana, hvala za komentar.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 27. 06. 2021 ob 00:54
- Prebrano 540 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 171.99
- Število ocen: 7