Izgon
Ko se izognem ljudem
ki imajo dobro mnenje
o sebi
moja ulica zavije v zid
Prečrtam svet
kot je svet prečrtal dušo
Brez obojega
se znajdem v zakristiji
in ironija me odpelje
uklenjenega
Žebranje slišim
še dolgo zatem
Molitev
premaga blodnje uma
ker oči so poželjive
tudi potem ko umreš
Vse to
ni ljubezen
Ljubezen so drugačni
tisti
ki so povabljeni zadnji
V zaporu ne jočem
Kaj mi je bilo treba
da sem polagal glavo
na oltar
Tam ni danes
ne pritrditve
ne zanikanja
Oboje je svetoskrunstvo
Ostal je le
odtis mojega obraza
v prahu žrtvovanj
Tam sedi angel pesmi
ki me je pregnal
iz svetega mesta
ali pa te je vzel v svetišče pesmi
stran od zlaganih oltarjev
lp
pi
Mogoče beseda bunker preveč izstopa iz pesmi?
lp, li
Irena, nekje se bo našel prostor tudi za mene. Upam.
lp, m
Li dija, spremenil sem v zapor. Nič mi na pamet ne pade.
Hvala za opozorilo.
lp, m
Na tnalu, če že polagaš glavo na oltar?
Kaj mi je bilo treba
da sem polagal glavo
na oltar
lp, li
Li, z ironijo, čeprav je medij resnice, se ne moremo dotakniti svetega.
Oltar je neke vrste žrtvenik, ne, neke vrste tnalo.
Pesem sama postane farsa.
Priznam, pesem preveč beži v vse smeri, je pa zadaj nek dogodek. Hitro sem jo pisal...
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 25. 06. 2021 ob 00:16
- Prebrano 380 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 118.18
- Število ocen: 5