Včasih gre čas mimo mene. Gledam ga, kako se oddaljuje. In spet te svinčene noge, ko ga poskušam ujeti. Potem mu pustim, da odide. Izginja kot nekdo, ki se počasi pogreza v vodo. Na koncu ostanejo valujoči kolobarji. Ki mi oplazijo kožo.
skozi sparino
izhlapevajo solze
včerajšnjega dne
čudovit haibun
in včasih se zgodi, da čas pobegne ;)
lp
pi
lep haibun, ki prikaže usodo slehernika: Čas ni naša last in sprejemanje lastne majhnosti je naša odrešitev.
lpL
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!