Bili so tudi časi, ko je zgolj rosilo

Včasih me obiščeš v sanjah

z vekami, poležanimi od karme

in podočnjaki, pod katere si

zakopala skrivnosti kavnih usedlin.

 

Pod pazduho nosiš Gates of Eden.

Poslušaš jih z motociklistično črno Marijo

in cigansko kraljico na dveh kolesih.

Jaz pa slišim samo drobljenje

odkrušenih rim, ki škripajo pod zobmi

kot kak biblični omet.

In hropeče zaganjanje v toniko

od tod do nikamor.

 

Zunaj zopet dežuje in stoletno samoto

načenja plesen. Z njo premažem

pljučne alveole, kot me je naučil

Gabriel Garcia Marquez.

 

Vdihnem se v kozorogov povratnik.

Na zbledeli razglednici iz São Paula piše:

Vedno ostane nekaj, kar lahko ljubiš.

Katarina J.

naprimerjanez

Poslano:
19. 06. 2021 ob 12:06


what holds the world together, as i've learned from

bitter experience, is sexual intercourse


:O

Zastavica

Lidija Brezavšček - kočijaž

urednica

Poslano:
26. 06. 2021 ob 21:59

Odlicčna pesem, k njej se vračam. Naj bo Dylan, Miller ali Marquez, vsak od njih bi bil vesel, da se je znašel v tvoji pesmi. 

Vedno ostane nekaj, kar lahko ljubiš, ja. Zato gre svet naprej in zato obstajamo.  Čeprav je rosenje prešlo bi deževje ...

Bravo. 

Lep, Lidija

Zastavica

Katarina J.

Poslano:
27. 06. 2021 ob 13:41

Ooo, lepa hvala za podčrtek.

Kozorogov povratnik bi v tej pasji vročini zelo prav prišel (naj nam malo zapihlja od tam). Mimogrede, Sao Paolo leži na njem. Na Millerja se pa sploh nisem spomnila, ko sem pisala, očitno se je v pesem pritihotapil nekje iz širjav nezavednega. :)

Zastavica

Lara Sofija Božak

Poslano:
28. 06. 2021 ob 16:09

Draga Katarina, čudovita. 

Zastavica

Katarina J.

Poslano:
28. 06. 2021 ob 19:25

Oooo, Lara, kako lepo, da si se oglasila. Hvala. xx

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Katarina J.
Napisal/a: Katarina J.

Pesmi

  • 19. 06. 2021 ob 11:01
  • Prebrano 374 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 209.41
  • Število ocen: 9

Zastavica