Ecce homo
Ta človek malo govori
Hvaležen je drevesu
za njegov obstoj
in pravi
Nisem sam
Kapljice gleda
kako izginjajo v morju
Sobo mu napolni svetloba
vsak dan so z njim
vse stvari
Ko išče ime
temu kar je prvo
pravi
Mati
Čeprav ni žejen
prosi za kozarec vode
da bi našel dobroto
Svetlo in sveto
je njegovo mesto
Ko prečka trg
izgine med ljudmi
Ali se še prepozna
med nami
ki predvsem nočemo biti
nikogaršnja last
Slišali so ga reči
Človek je
ki se ne utrudi delati dobro
živi in ljubi
in stori bližnjemu
kar hočeš da on tebi stori
Mnogi
pa so mislili v srcu
zakaj
in njih usta so bila nema
Videli so ga
objemati izključene
in prezrte
ker je poln milosti
ki je niso poznali
"Kapljice gleda
kako izginjajo v morju"
Kot kapljica osebnosti sem odsev duše v oceanu ne-časa, dokler sem ločen, se bojim...Glej, človek.
Pozdravljen
Zdravo Svit!
Lepo si to povedal. Življenjska izkušnja je menda ravno izkušnja ločenosti, razen v trenutkih ljubezni, ko je bogastvo oceana samega.
Človek ves čas išče premostitev, vsaj kar zadeva kulturo, ki noče preprosto izriniti nelagodja nekam na obrobje.
In vedno se obrača k ljubezni, ker je nasprotna pot, pot razčlovečenja.
Do konca postajamo ljudje.
lp, m
miko, človek je vedno človek, le "vsebina" se včasih ponesreči, vedno pa se da vse popraviti ...
Ta naša kulinarika je vse prevečkrat neslana ali prezačinjena ...
Zame zelo globok, sporočilni zapis.
Lepo bodi, Stojan
Stojan, hvala!
Upam, da človek je človek. Sprašujem se le v kateri odliki je drugačen od vseh, ki jim je usojen boj za obstanek.
lp, m
Hvala, cane! Me veseli.
lp
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 17. 06. 2021 ob 22:59
- Prebrano 352 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 181.97
- Število ocen: 10