
v njenih laseh cvetovi mandljevca
v prsih koščica
v ustih grenkoba
on ne ve
dokler je ne poljubi
in zaliva
do zelike iz grudi
vse do popkov
venčkov
vencev
do izpraznjene lupine
in tišine prgišča prsti
iz katere vzklije brogovita
nepozeba mu šumi -
tebe
tebi
bi
Viburnum opulus, sem moral pogledati..., grenko sladka poezija, kar berem in berem, s tem, da vem, da nekoč v hišo žensk in otrok moški niso imeli vstopa.
Lep večer ti želim,
m
hvala, dragi miko
tudi tebi lep večer
i
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!