Eksistiram v odsotnost; na gladki, mokri skali
ne zdrsnem; sedem rodovitnih življenj nadaljujem,
vsako je sočnejše, vsakokrat se prepotopim, pronicam,
kot da bi podčrtavala namero jadrnice. V vetru
bom zaplapolala, vzdramila ostrino britve; daleč,
daleč, daleč. Daleč je napihnjeni, izpraznjeni les
časa; ne pripadam, kongruiram mu,
obsegava se, razlitju podlegam, popuščam
v čudoviti, krotki svet potonike. Strmim;
ne zmorem odnehati čudenja, odločilno je.
Poslano:
06. 06. 2021 ob 09:10
Spremenjeno:
06. 06. 2021 ob 09:11
Jooooooj!
Kakoprisrčnazverina.
Jeps, lastniki pravijo, da gre najprej malo v drobnjak, potem v majaron, potem v pečico... Jih imajo veliko.
Kako si pa tak lep srček s tem editorjem uspela izrisati?
Na tipkovnici telefona ga imam.
Kako odlično se tukaj pretakajo glagoli: eksistirati, zdrsniti, nadaljevati, prepotopiti (!), zaplapolati, obsegavati se (!) ... Res, popolno preobrazbo dosežemo skupaj s to pesmijo. In ko zagledamo še to zenovsko mačko, je tudi skladnost dosežena.
Čestitke,
H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!