V moji glavi cvetijo rože.
Prideš, nalomiš si jih,
umesiš v gosto juho,
s paličnim jo spasiraš,
verjameš v elektriko.
Kaj, če je jutri ne bo?
Kaj, če bo epidemija,
vojna, poplave, suša?
Boš robota peljal na odpad?
Se boš poslovil od njega?
Konec koncev si mu posvetil
večino popoldnevov,
odkar ne gledaš TV in
ne bereš časopisov.
Vse bolj se
razgleduješ
vase,
čutim, pripoveduješ,
slutnje so hevristika,
veliko manj vemo.
Veliko manj vemo,
kot verjamemo.
Kot mislimo.
Previden boš.
Previdnejši od mene,
nizke pete boš nosil,
da si ne polomiš
kolena.
O, da,
v moji glavi cvetijo rože.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Joj, kje si pa tadva našla?!? :))))
:) :) Maša. :) :) Na sindikalnem izletu v Avstrijo, leta 2016. (Še dobro, da imajo fotografije datume!)
Eliktrifikacija in druge dobrine, ki se v teh časih ne zdijo več tako samoumevne ... všeč mi je verz z rožami (ki so lahko simbol za predrugačene misli?) - čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!