Hodiva vzporedno,
med nama ni stičišč.
Čas naju prehiteva,
medtem si sebično kaževa dosjé.
Lastnosti angela in demona,
združene v človeški podobi.
Sovraštvo,
vsebuje osladen priokus,
ovit v strupen namen,
razblini ga tista nevarna vožnja,
v črnem Alfa Romeu.
Najini avri zopet vzpostavljajo stičišča,
modra kri iz vijolične v rdečo,
volčje kremplje prekrije ovčja dlaka.
Gledam v priložnost,
ne vidim tvojih svetlečih se oči,
namenjaš mi zmedo,
obvaruje me ponujen instinkt.
Škrlaten napoj,
mešanico travm in omame,
pripravljen sem izpiti,
življenska imunizacija,
se privežem, lebdim.
S kril,
kaplja mi kri,
telo želi čutiti,
najino trpljenje,
nostalgičen spomin.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TadejG
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!