misli kot jate metuljev
preplavljajo ozračje
širne horizonte rišejo
za sebe meje brišejo
za besede pa
je tesno
njih hiša je
knjiga iz morske pene
knjiga iz časa
knjiga iz kamna
knjiga iz belega zlata
z belino papirja
okrog vrata
njen kokon se je prelevil
v spomenik besedam
v standardni in
žepni izdaji
v roj žuželk v glavi
v mladost brez spon
brez glasa
v ostroumno starost
in modrost nekega časa
elektronske oči skenirajo strani
iskrice v srcu
in skelenje v možganih
digitalnega nosilca
nekje tam je škrat
logičen krog v digitalni uri
onkraj skrivnih vrat
v tiskarni
res je
besede rade sežejo
po nebesih
ko pa se znova
na tla spustijo
ko pismonoša prinese iz tiskarne
tvoj prvi izvod
- takrat zabolijo
zabolijo
kot želo časa
zapičeno v hrbtenico ega
ker tvoj novorojenec
ni več samo tvoj
in ni sosed le tvojega brega
Misli, ravno tako kod besede, brišejo meje.
Lepo povedano, Jur. Pogrešali smo tvoje pesmi... več si se osredotočil na prevajanje.
LpM
Jur čestitke, zelo mi je všeč.
Odlično, Jur.
''zabolijo
kot želo časa
zapičeno v hrbtenico ega
ker tvoj novorojenec
ni več samo tvoj
in ni sosed le tvojega brega''
Lijep pozdrav,
Katica
Katica, Špela, MAKI
Hvala za komentarje. Res je da več prevajam, toda nikoli nisem bil
hiperproduktiven pri pisanju poezije. Kakšnih deset (upam dobrih) letno...
Lep pozdrav!
JUR
Hvala za lepo pesem, za dom, ki si ga namenil besedam, JUR ... sprejemam jo kot sopotnico.
Z lepimi pozdravi,
koni
Imenitno vzporejanje posameznikovega pisanja in izida knjige / zbornika, ki postaja skupna last ... čestitke,
lp, Ana
besede rade sežejo
po nebesih
ko pa se znova
na tla spustijo ...
...
zabolijo
kot želo časa
zapičeno v hrbtenico ega
Bravo, Jur!
Čustva, misli, varno ujete v knjigi,
ki kar naenkrat postane njihov dom,
kako lepo (*_*)
Bodi lepo, Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jure Drljepan (JUR)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!