Draga Zarja,
Zdaj se fino zabavamo, a če pogledam k drevesu,
se mi vedno pogosteje dozdeva, da si tam.
Skrita.Vidim te v krošnji, v odlomljeni veji,
v veverici, v kosu — pravzaprav je bila kosovka,
svetlejša je, skoraj sivo-rjava. Si ju kdaj opazovala
skrajno pozorno? On je ogleno črn, ona ne.
Ko se zasidram, ti bom po pošti poslal … vse:
oba kamenčka, kazalko, knjižico in kositrno broško.
Vse ti vračam. Čim se race se izvalijo, plavajo.
Rad bi napisal, da te imam rad,
Tvoj
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
urednica
Poslano:
31. 05. 2021 ob 11:51
Spremenjeno:
31. 05. 2021 ob 14:55
Forma "razglednice" tej pesmi odlično omogoča, da se kot bralci (v zarji - sama sebi dopuščam tudi interpretacijo z malo začetnico) počutimo prijetno nagovorjeni, da se podobe pred nami zvrščajo kot vtisi nekega miselnega toka in da odgovor, kako nekomu povedati, da ga imaš rad, že leži v samem pisanju razglednice.
Čestitke,
H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!