KIŠE
tvoje oko
žižak u mome mraku
krijesnica koja osvjetljava
stepenice za raj
ne pitaj ne govori
dahom me zagrli
u sunovratu godina
nek' mi se učini opipljivom sreća
obučeni jedno drugim
hodajmo mokrom travom
jedini
nevidljivi za druge
mi znamo
prazno vrijeme nagriza naše obrane
i prlja nas
vidljivošću svima
a kad kiše stanu
hladno sunce krene opet varati
zatvori oči da me ne gleda
vlastito ludilo
Najbližji so nevidni za druge in skupaj (čeprav v mislih) kljubujejo še taki temi ... čestitke,
lp, Ana
Hvala Ana Porenta na komentaru, hvala uredništvu za podčrtanku!
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: saraivor
- 25. 05. 2021 ob 21:19
- Prebrano 461 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 167.55
- Število ocen: 8